Aljoša Bagola o Prekmurju
Prekmurje je kot pokrajina neverjetno mistično. Kot Prekmurec, ki prihaja z Goričkega, ki je gričevnato in razgibano, se je v meni vsakič, ko smo se od doma zapeljali v ravnico, proti Murski Soboti, porodil občutek, da se bližam neskončni pokrajini, ki sem jo želel raziskati. Ravnice vzbujajo željo, da odkrijemo, kaj je tam naprej. Tako je doživljanje prekmurske pokrajine močno povezano z našim notranjim svetom, ki je tako neskončen kot prekmurske ravnice, razgiban kot hribčki Goričkega in globok, kot rokavov polna, lenobno valeča se, a pod površjem dinamična in neprizanesljiva reka Mura. Prekmurje premore neko skrivnostno motivacijo, da se bolj odpremo, se začnemo raziskovati in nase pogledamo z drugega zornega okolje. Tukaj je to nekako lažje kot v drugih okoljih. Sploh spomladi, ko se narava začne prebujati in se povsod napovedujejo novi začetki.