»Sveder je prodiral čedalje globlje. Merilci so namerili že tisoč tristo metrov, ko je iz globin namesto nafte bušnil močan curek vode z velikimi belimi oblaki sopare, ki so prekrili nebo.« Tako je o iskanju nafte na močvirnatih travnikih pri Moravcih leta 1960 pisalo v slovenskih časopisih. Razočaranje, da so namesto črnega zlata našli le črno, po nafti dišečo vodo, je bilo veliko. A tedaj še nihče ni slutil, da bo prav ta črna voda za mnoge postala bolj dragocena kot vse zlato tega sveta. Zaposleni v lendavski naftni industriji so vrtino zapečatili, ob njej pa  postavili napis »Dostop strogo prepovedan« z narisano mrtvaško glavo, kar naj bi pomenilo, da je vrtina smrtno nevarna. Nič ne bi moglo biti dlje od tega - v resnici je šlo za pravi eliksir mladosti!  

Neki mladenič iz Tešanovec si je, v želji, da bi se s prijatelji sredi zime 1961 kopali v vroči vodi, drznil odviti velik rjast ventil in spustiti na prosto vročo vodo, da se je natekla v jašek za lovljenje oljnega madeža iz vrtine. Novica, da se mladi iz bližnjih vasi zabavajo z vročo vodo, se je hitro širila in lovilni jašek velikosti 3 x 2 metra, v katerem je bilo prostora za komaj deset ljudi, je postajal premajhen za vse, ki so si želeli vroče kopeli. Kmalu so domačini Moravec za kopanje uredili še bližnji lovilni bazen, velik 6 x 4 metre, in govorice o zdravilnih lastnostih vroče vode so se nezadržno širile. Vedno več kopalcev je poročalo o izboljšanem počutju, prenehanju bolečin in celo ozdravitvah bolezni, tako da čez čas nihče več ni dvomil o zdravilni moči termalnega vrelca iz Moravec. 

Obiskovalcev je bilo ob vrtini vedno več, zato so se okoliški prebivalci povezali v Turistično društvo, ki je v začetku skrbelo za kopališče. S prostovoljnim delom so uredili okolico, fantje iz bližnjega gasilskega društva so izčrpali vodo iz lovilnega jaška in bazena, ju očistili in poskrbeli, da se je vanju natekla sveža, čista voda. V oktobru 1961 Projektivni biro Murska Sobota in Zavod za urbanizem izdelata prvi investicijski program za moravsko kopališče, ki 28. julija 1962 doživi tudi uradno otvoritev. Zgrajeni so tudi  prvi leseni objekti z 8 kabinami in sanitarijami. Vaščani Moravec imajo za svoj minuli prispevek pravico do polovične vstopnine. Že dve leti po drznem odvitju ventila se je ob vrtini ob koncu tedna okopalo tudi do tisoč kopalcev. 
Več o termalnih kopališčih v Termah 3000 danes.

*Povzeto po prispevku »Od močvirnega travnika do modernega zdravilišča« avtorja Jožefa Rituperja (po pričevanju Karla Černjaviča), glasilo Lipnica, leto XV, št. 77, 2009

Do avgusta 1963, ko je bila druga svečana uradna otvoritev, se je kopališče v Moravcih povečalo za bazen v velikosti 15x8 m, restavracijo s kuhinjo in shrambo, deset bungalovov, kopalne kabine s sanitarijami in počivališči ter paviljon za potrebe zdravstvene ambulante. Na predlog Ina Nafte so naročili separator, napravo, ki je ločila plin od vode. Kopališče je bilo odprto skoraj šest mesecev letno, število registriranih gostov se je povečalo na 50.000. V letu 1965 so v Moravskih Toplicah uredili ambulanto in bolnišnični oddelek z 2–4 posteljami, za potrebe Moravec so rezervirali 10 postelj na kirurškem in internem oddelku regijske bolnišnice, zagotovili se potrebne prostore za fizioterapijo in začeli z organizacijo rehabilitacijskega centra.