Arheološka dediščina našega podeželja

Odkrijmo arheološko dediščino našega podeželja

V letu 2010 smo zasnovali projekt Odkrijmo arheološko dediščino našega podeželja; spoznajmo se z življenjem v prazgodovini, rimski dobi in srednjem veku. Cilj našega projektnega delovanja je bil, da bolje spoznamo izjemno bogato arheološko dediščino našega podeželja, se z njo identificiramo, jo načrtno gojimo in jo predstavljamo prebivalcem, mladim generacijam in turističnim obiskovalcem.

V projektu smo se povezali Gorenjski muzej, vodilni partner in strokovnjak s področja zgodovine, Sava Hoteli Bled, d.d., največji turistični ponudnik na Bledu in okolici, ter Gostilna Lectar, gostinski in turistični ponudnik iz Radovljice ter ohranjevalec kulturne dediščine. Območja, vključena v projekt, so: občina Bohinj, občina Bled in občina Radovljica. Za projekt smo prejeli tudi sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja LEADER, in sicer prek Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja »Gorenjska košarica« ter Poslovno podpornega centra BSC Kranj.

Za glavni cilj projekta smo si zastavili dvig identifikacije prebivalstva z bogato arheološko dediščino, vzpostavitev kvalitetne mreže intepretatorjev arheološke dediščine v lokalnih okoljih s standardiziranimi predstavitvami in predstavitev programa interpretacije arheološke dediščine lokalnemu prebivalstvu, šolski mladini in turističnim obiskovalcem.

Aktivnosti projekta so bile sledeče:

  • Priprava analize pojavov arheološke dediščine na območju s pregledom možnosti vpeljave pristopov interpretacije dediščine na območju s poudarkom na »najdiščno« najmočnejših lokacijah: Bohinj (prazgodovina), Mošnje (rimska naselbina), Bled (srednji vek).
  • Animacijsko motivacijske delavnice s ciljnimi skupinami za interpretacijo arheološke dediščine
  • Vzpostavitev in definiranje ključnih arheološko zanimivih vsebin (aktivno sodelovanje in vključenost strokovnjakov in lokalnega prebivalstva)
  • Oblikovanje programa arheološke dediščine z vključenimi interpretatorji arheološke dediščine in njihovimi dediščinskimi vsebinami
  • Predstavitev programa interpretacije arheološke dediščine lokalnemu prebivalstvu, šolski mladini in turističnim obiskovalcem
  • Priprava informativnega materiala o interpretaciji dediščine

► Zgibanka "Odkrijmo arheološko dediščino"

Kratek potek projektnih aktivnosti po posameznih območjih:

Bohinj: Življenje v prazgodovini
Gorenjski muzej zbira, skrbi, hrani in predstavlja javnosti bogato premično kulturno dediščino Gorenjske, tudi iz Bohinja. Najstarejša zgodovina Bohinja seže v čas železne dobe, takrat ko je bila na Ajdovskem gradcu, skalnatem griču vzhodno od Bohinjske Bistrice, naselbina. Naselbina je bila poseljena več kot tisoč let, vse do prihoda Slovanov. Zato ni naključje, da je največji slovenski pesnik dr. France Prešeren postavil del svoje pesnitve prav na Ajdovski gradec in s tem arheološko najdišče povzdignil v domala mitsko podobo.

Gorenjski muzej je v projektu najprej pripravil analizo pojavov arheološke dediščine iz obdobja prazgodovine na območju Bohinja in hkrati pregledal možnosti vpeljave pristopov interpretacije dediščine na tem območju.

V mesecu decembru 2011 in ob zaključku projekta: Odkrijmo arheološko dediščino našega podeželja pa so v sodelovanju z gledališčem B2 pripravili interpretacijo prazgodovinskega obdobja s koncertno izvedbo Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici pa tudi samega Krsta. Interpretacija zgodbe ne teče kronološko, pač pa so celotno besedilo Uvoda in odlomki iz Krsta prepleteni, tako da lahko gledamo in poslušamo dve zgodbi v eni. Še več: uvoda so se ustvarjalci lotili na prav poseben način. Dotaknili so se ga od zadaj in odstirali njegove kitice in verze po plasteh, kot se arheologi prebijajo od površine najdišča v globino.

V sodelovanju s strokovnjaki Gorenjskega muzeja so gledališki poustvarjalci v interpretaciji posebno mesto namenili avtentičnosti slovanskih kostumov. Ob glasbeni kulisi koncertne harmonike in gregorijanskih koralov so nam nasnuli osebno in družbeno dejanje in nehanje glavnih protagonistov zgodbe. Hkrati so poizkusili potegniti nekaj zgodovinskih vzporednic, ki so stalnice, ne glede na tuzemski prostor in zgodovinska obdobja.

    Mošnje, Radovljica: Življenje v rimski dobi

    Tudi za to zgodovinsko obdobje je Gorenjski muzej pripravil temeljito analizo, ki je zajemala predvsem naslednja področja: Hrana in prehranjevanje v antiki (o rimskodobni prehrani elitnikov in staroselskega ljudstva), Jedi in okusi, Recepti (izbrati zanimive jedi, ki pa so sprejemljive za današnji čas), Začimbe (priložnostna razstava), Navade pri mizi (izdelava triklinija in pogostitev), Posodje (izdelava kopij v setu s priloženim spremnim tekstom), Obleka (rimski vojak in matrona, staroselska noša) in podlago za prizor iz Petronijeve Pojedine pri Trimalhionu v Mošnjah.

    Po opravljeni analizi so v Gostilni in muzeju Lectar pripravili animacijsko-motivacijsko delavnico pod vodstvom strokovne sodelavke Gorenjskega muzeja dr. Verene Vidrih Perko. Dr. Perkova je udeležencem posredovala koristne napotke s področja priprave rimske kulinarike, dva kuharja iz gostilne pa sta se s pomočjo predlaganih virov začela uriti v pripravi rimskih jedi.

    Da pa bi ugotovitve, vezane na rimsko kulinariko in arheološko dediščino umestili v avtentično okolje in z njimi seznanili širši krog ljudi, smo pripravili tudi predstavitveni program oz. igro z naslovom Ob rimskem ognjišču. Program smo s pomočjo Turističnega društva Mošnje in Krajevne skupnosti mošnje izvedli na arheološkem najdišču Villa rustica na robu Mošenj.

      Bled: življenje v srednjem veku

      V Gorenjskem muzeju so najprej opravili temeljito analizo pojavov srednjeveške arheološke dediščine na Bledu. Na podlagi teh analiz so v Sava Hotelih Bled pripravili tri različne animacijsko-motivacijske delavnice. V okviru prve delavnice je bilo organizirano predavanje na temo srednjeveškega življenja na vasi in na gradu na območju Bleda. Na drugi delavnici s poudarkom na srednjeveški kulinariki so se udeleženci skupaj s priznano slaščičarsko mojstrico Almo Rekič urili v pripravi srednjeveških slaščic. Na tretji delavnici pa so predstavniki igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja predstavili srednjeveške plese, ki so jih ob koncu skupaj z udeleženci delavnice tudi odplesali.

      Na podlagi ugotovitev in opravljenih analiz je bil oblikovan program interpretacije srednjeveške arheološke dediščine kot podlaga za predstavo, ki bo obiskovalcem na nekonvencionalen, a strokoven način predstavila vsakdanji in praznični način življenja v poznem srednjem veku na Bledu. Velik poudarek je v programu namenjen avtentičnosti srednjeveških oblačil, ki jih je zagotovila kostumografinja Tatjana Oblak Miličinski. Oblačila različnih slojev je oblikovala na podlagi fresk , ki so na ogled na gradu in v okoliških cerkvah. Moderno interpretacijo srednjeveških plesov branle, rigaudon in saltarello pa je priredil baletnik Janez Mejač.

      Tako je nastala predstava »BLED: srednjeveško življenje, kot je včasih bilo«, ki jo je igralska skupina Viteza Gašperja Lambergarja predstavila lokalnemu prebivalstvu in obiskovalcem Bleda konec avgusta 2011 na terasi Kavarne Park. To je odličen primer iskanja primernega ravnovesja med odkrivanjem in povezovanjem arheološke dediščine in običajev z identifikacijo in razvojem lokalnega prebivalstva, ki na takšen način lažje razume, kasneje pa tudi interpretira različne pojave arheološke dediščine. Prav od kakovostnih, strokovnih interpretacij in prezentacij je namreč odvisno, kako privlačne bodo za ljudi, ki so jim namenjene.

      Skupino Viteza Gašperja Lambergarja smo vključili v naš projekt prav zato, ker že vrsto let prikazuje »njej lastno« interpretacijo načina življenja v poznem srednjem veku na naših tleh. Pri svojih interpretacijah izhajajo iz strokovnega odnosa do dediščine, ki izhaja iz poznavanja celostne problematike in sledenju čimbolj natančnemu »igranju zgodovine« z uprizarjanjem časovne, krajevne in družbene avtentičnosti. Dediščino srednjega veka ne razumejo le kot obliko preteklosti, ampak predvsem kot obliko sedanjosti in sodobnosti z razsežnostjo zgodovine. Pri tem interpretirajo izbrane kulturne sestavine iz vsakdanjega in prazničnega načina življenja v poznem srednjem veku, ki so se v različnih oblikah in načinih ohranile do danes. To pa je tudi bistvo, ki smo ga želeli z našim projektom pokazati.